Sociologija Družine, Šolstva in Religije: Temeljni Pojmi

Družina

Sociološki vidik družine

Družina je vsaj dvogeneracijska skupnost in družbena institucija.

Tipi sodobnih družin

• Jedrne družine: enostarševske, posvojiteljske, družine obeh staršev in otrok.
• Razširjene družine: večgeneracijske, sorodniške, poligamne.
• Reorganizirane družine: dopolnjene, komunske, istospolne.

Temeljne funkcije družine

Po mnenju sociologa Talcotta Parsonsa sta dve temeljni in univerzalni funkciji:

• Primarna socializacija otrok.
• Čustvena stabilizacija odraslih.

Eksogamija in endogamija

• Eksogamija: prepoved sklepanja zakonske zveze med nekaterimi sorodniki.
• Endogamija: prepoved sklepanja zakonske zveze zunaj določenega sloja, rase ali narodnosti.

Družinski življenjski potek

Statistika, raziskave in opazovanje vsakdanjega življenja kažejo naslednje spremembe:

• Podaljšuje se obdobje prehoda iz družine staršev v lastno družino.
• Podaljšuje se sklepno obdobje družinskega življenjskega poteka (obdobje, ko se odrasli otroci odselijo od staršev).

Vloge in dejavniki

Vloge v družinah so lahko asimetrične ali simetrične. Dejavniki, ki vplivajo na te spremembe, vključujejo:

• Spremenjen družbeni položaj žensk
• Možnost razveze zakonskih zvez
• Zvišan življenjski standard
• Geografska in socialna mobilnost

Strukturna in funkcijska dezorganizacija

• Strukturna dezorganizacija: sprememba oblike družine.
• Funkcijska dezorganizacija: družina ne opravlja več svojih temeljnih funkcij.

Primarna družbena skupina

Družino uvrščamo med primarne družbene skupine, ker je:

• Majhna skupina.
• Skupina, v kateri so člani med seboj tesno čustveno povezani in prevladujejo osebni, intimni odnosi.

Spremembe v sodobnem družinskem življenju

• Ni več ene same prevladujoče oblike družine.
• Prisotna je simetrična delitev družinskih vlog.

Funkcije družine in delo

• Reproduktivna/biološka funkcija: biološka reprodukcija.
• Socializacijska funkcija: prenaša kulturne vzorce, družbena pravila (norme), tradicijo, vrednote in znanje.
• Ekonomska funkcija: zagotavljanje materialnih pogojev (v viru imenovana tudi servisna funkcija).
• Neformalno delo v družini: delo ni plačano, ni družbeno regulirano, pogosto je prezrto oziroma ni pojmovano kot delo, večinoma ga opravljajo ženske.

Monogamija ter pojma prokreacije in orientacije

• Monogamija: oblika zakonske ali partnerske zveze dveh partnerjev, navadno različnega spola.
• Družina orientacije: družina, v kateri ima posameznik vlogo otroka.
• Družina prokreacije: družina, ki jo posameznik ustvari sam.

Šolanje

Šola kot družbena institucija

Značilnosti šole kot institucije vključujejo:

• Formalizirani odnosi med učitelji in učenci.
• Hierarhična struktura šolskega sistema.
• Urejanje odnosov s formalnimi normami: zakoni in pravilniki.

Zgodovinski razvoj in ekspanzija šolanja

Obvezno šolanje je bilo na Slovenskem uvedeno v 18. stoletju. Modernizacijska procesa, ki sta vplivala na to, sta:

• Industrializacija
• Urbanizacija

Do ekspanzije šolanja je prišlo v 2. polovici 20. stoletja (po koncu 2. svetovne vojne), k čemur so prispevali:

• Pospešena gospodarska rast
• Tehnološke in družbene spremembe
• Nastanek in razvoj mest
• Družbena pričakovanja (demokratizacija družbe, enakost, razvoj individualnih sposobnosti)

Jezikovni kodi in kurikulum

• Restriktivni/omejeni jezikovni kod: značilen za pripadnike delavskega razreda (nižji razred/sloj).
• Skriti/prikriti kurikulum: nenamerni in nezavedni vplivi šolskega okolja.
• Uradni kurikulum: načrtovani učni načrti in programi.

Družbeni status in kritike šolskega sistema

Formalna izobrazba omogoča zaposlitev, poklicno napredovanje in ustrezen zaslužek, vendar pa vlogo šole kot dejavnika pridobljenega družbenega statusa lahko problematiziramo zaradi:

• Vpliva kulturnega kapitala (obvladovanje jezika, načini izražanja, vedenjski vzorci, ki dajejo prednost otrokom iz dominantne kulture).
• Vpliva socialnih omrežij.

Ivan Illich je podal ostro kritiko organiziranega šolskega sistema s geslom razšolanje šole, saj meni, da šola omejuje svobodni razvoj posameznika in je izgubila vlogo posredovalke znanja.

Vseživljenjsko učenje in izobraževanje

• Izobraževanje: formalno, poteka v institucijah, je družbeno priznano.
• Učenje: poleg formalnega vključuje neformalne oblike zunaj šolskega sistema.
• Potreba po vseživljenjskem učenju izhaja iz hitrega tehnološkega razvoja in nujnosti prilagajanja trgu dela.

Religija

Sestavine religije

Glede na Durkheimovo in splošno sociološko opredelitev so glavne sestavine religije:

• Religijska prepričanja (verovanja).
• Religijska pripoved (sveta besedila ali ustno izročilo).
• Religijska praksa (obredi, ravnanje).
• Sveto in svete reči.
• Versko doživetje (izkustvo, čustvovanje).
• Religijska etika.
• Skupnost.

Tipi religij

• Univerzalne (svetovne) religije: npr. krščanstvo, islam. Temeljijo na svetih besedilih, imajo znanega ustanovitelja in vsebujejo idejo odrešitve.
• Lokalne (etnične) religije: vezane na določene družbene skupine ali narode.
• Monoteistične religije: verovanje v enega boga (npr. krščanstvo, judaizem, islam).
• Politeistične religije: vera v več bogov (npr. hinduizem, starogrška religija).

Funkcije religije

• Legitimacijska funkcija: opravičuje obstoječi družbeni red in položaj posameznika kot izraz božje volje (npr. hinduizem in kastni sistem), kar poudarjajo marksistične in druge sociološke teorije.
• Kompenzacijska funkcija: lajšanje trpljenja z obljubami o posmrtnem življenju (»opij ljudstva«).

Sekularizacija, fundamentalizem in civilna religija

• Sekularizacija: zmanjševanje družbenega pomena religije ter prevladovanje posvetnega načina življenja. Vidiki vključujejo laizacijo družine, spreminjanje verske prakse in nove načine izražanja religioznosti.
• Verski fundamentalizem: konservativne religijske doktrine in gibanja, ki so usmerjena proti sodobni družbi, znanosti in spremembam.
• Civilna (sekularna) religija: sakralizacija naroda, državne proslave, spoštovanje in oboževanje oseb v okviru političnih ideologij (npr. komunizem).
• Religijske skupnosti: cerkev, denominacija, sekta/ločina in kult.