Presnovni Procesi: Vrenje, Dihanje in Fotosinteza

Presnovni Procesi

Alkoholno Vrenje

C₆H₁₂O₆ → piruvat → CO₂ + etanol + ATP

Mlečnokislinsko Vrenje

C₆H₁₂O₆ → piruvat → 2 mlečni kislini + 2 ATP

Celično Dihanje

C₆H₁₂O₆ + 6 O₂ → 6 CO₂ + 6 H₂O + ATP (energija)

Fotosinteza

6 CO₂ + 6 H₂O → C₆H₁₂O₆ + 6 O₂

Vrenje in Celično Dihanje

Skupne značilnosti: Oba proizvajata energijo (ATP), oba sta katabolna procesa (razgrajujeta).

Glikoliza in Krebsov Cikel

GLIKOLIZA: Sprošča se energija z razgradnjo glukoze do piruvata v citoplazmi.

KREBSOV CIKEL: Njegovi produkti so ogljikov dioksid, voda, ATP in NADPH+H⁺.

Dihalna Veriga

DIHALNA VERIGA: Vodikovi atomi potujejo po dihalni verigi, pri čemer postopno oddajajo energijo, ki se porabi za prečrpavanje vodikovih atomov. Kisik: X.

Fotosintetska Barvila

FOTOSINTETSKA BARVILA: Poznamo klorofil, karotenoide in fikobiline. Med seboj se razlikujejo v kemijski sestavi in absorbciji svetlobe.

Značilnosti Rastlin

ZAKAJ LISTI POZELENIJO: Zaradi klorofila, ker absorbira modro in rdečo svetlobo, zeleno pa prepušča ali odbija.

ZAKAJ LISTI PORUMENIJO: Krajši dnevi, manj svetlobe, sinteza klorofila se zmanjša in ustavi. Ko se klorofil razgradi, postane vidno fotosintetsko barvilo (karotenoid). Nastanejo lahko tudi rdeči listi.

ZAKAJ SO RASTLINE OSNOVNI PROIZVAJALCI: Ker so avtotrofi in si sami proizvajajo hrano.

ZAKAJ RASTLINA PORABI GLUKOZO, KI NASTANE PRI FOTOSINTEZI: Glukozo porablja nekaj sama, nekaj kot surovino, nekaj jo uskladišči.

Faze Fotosinteze

SVETLOBNA FAZA: Poteka na tilakoidnih membranah kloroplasta, kjer se nahajajo barvila.

TEMOTNA FAZA: Poteka v stromi.

Kromatografska Metoda

ZAKAJ KROMATOGRAFSKA METODA: Zato da smo ločili barvila in da smo lahko določili R_f. Nekatera barvila so bolj topna in imajo daljšo pot, druga manj in so v notranjosti.

ZAKAJ SE TOPILO ŠIRI PO PAPIRJU: Zaradi kapilarnosti.

RETENCIJSKI FAKTOR: Je hitrost, s katero se določena snov giblje po kromatografskem papirju v primerjavi s hitrostjo, s katero se giblje topilo. Pove nam, kako dobro je določena snov topna v topilu.

Poskusi in Plini

BRM + rastlina / tema: Modra-zelena, CO₂ nastaja, FS ne poteka.

Svetloba: Modra-modra, FS poteka, ni CO₂.

BRM + rastlina + ogljik / tema: Zelena-zelena, FS, poteka celično dihanje, CO₂ se sprošča.

Svetloba: Zelena-zelena, FS, poteka celično dihanje, CO₂ se sprošča.

CO₂: Po vonju. ETANOL: Po vonju. ATP: Sproščala se je toplota.

Dodatne Značilnosti Procesov

ZAKAJ OB TELOVADBI HITREJE DIHAMO: Mišične celice rabijo več kisika, ki se porablja med intenzivnejšim dihanjem. S tem mišice potrebujejo energijo ATP, ki je potrebna za opravljanje aktivnosti.

CELICE UPORABLJAJO KOT GORIVO ZA CELIČNO DIHANJE: Glukozo.

ZAKAJ CELICE POTREBUJEJO ORGANSKE SNOVI: Se uskladišči, za izdelavo org. snovi.

ALKOHOLNO VRENJE: Poteka v mitohondrijih (opomba: glikoliza v citoplazmi, vrenje sicer poteka v citoplazmi, ohranjeno besedilo), pri razgradnji glukoze poleg energije (ATP) nastajata tudi CO₂ in C₂H₅OH, anaerobni pogoji, iz ene molekule nastaneta 2 molekuli ATP.

CELIČNO DIHANJE: Aerobni pogoji, pri razgradnji glukoze poleg energije (ATP) nastajata tudi CO₂ in H₂O, iz ene molekule nastane 38 molekul ATP.

VRŠIJO / ALKOHOLNO VRENJE: Nekatere bakterije, glive kvasovke.

MLEČNOKISLINSKO VRENJE: Mlečnokislinske bakterije, skeletne mišice (fizični napor).

ENERGETSKE PRETVORBE / CEL. DIHANJE: S celičnim dihanjem se v celici proizvaja z energijo bogata molekula ATP-ja, ki jo celice potrebujejo za celično delo.

FOTOSINTEZA: Gre za pretvorbo. Svetlobna energija → kemijska energija.

AVTOTROFI: Si sami proizvajajo hrano, HETEROTROFI pa ne.

FOTOSINTETSKI AVTOTROFI: Rastline, cianobakterije, alge.

NAJBOLJE VSRKA: V modroviolični in rdeči barvi.