Osnove operacijskega sistema Linux in particioniranje diska

Zgodovina Linuxa in projekt GNU

1. Kdo je avtor Linuxa? Katerega leta je Linux nastal? V katerem programskem jeziku ga je napisal?

Finski študent Linus Torvalds (takrat star 21 let) je leta 1991 za hobi napisal svoj operacijski sistem v programskem jeziku C.

2. Kateri OS je na začetku Linux posnemal?

Minix OS.

3. Kakšno vrsto licence je imel Linux čisto na začetku in kakšno vrsto licence od leta 1992?

• Na začetku je bil objavljen pod licenco, ki je prepovedovala komercialno rabo.
• Od leta 1992 naprej ga je Linus objavil pod licenco GNU GPL.

4. Kaj je GNU?

• GNU pomeni »GNU is Not Unix« (rekurzivni akronim).
• GNU je Unixu podoben (Unix-like) operacijski sistem, ki je sestavljen izključno iz prostega programja.

5. Kaj je projekt GNU?

• Projekt GNU je ime za razvoj programske opreme GNU.
• Razvoj projekta GNU je leta 1983 začel ameriški programer Richard Stallman.
• Ustvaril je klon operacijskega sistema Unix.
• Stallman se je za to odločil, ker se je Unix preveč »zaprl« z izvorno kodo in je bil hkrati zelo drag.
• Verjel je v idejo, da je deljenje izvorne kode logičen proces.

6. Kdo je začetnik prostega programja?

Richard Stallman.

7. Katera licenca nastane v okviru projekta GNU? Naštej še ostale licence GNU.

• GNU GPL (General Public License)
• LGPL (Lesser General Public License)
• Affero GPL (AGPL)
• FDL (Free Documentation License)

8. Kaj označuje GNU/Linux?

• Sistem GNU se običajno uporablja v kombinaciji z jedrom Linux.
• Linux je razvit zunaj projekta GNU.
• Kombinacija prostega programja GNU in jedra Linux tvori celovit operacijski sistem GNU/Linux.

Jedro Linuxa in delovanje sistema

9. Na kakšen način omogoča jedro programski opremi dostop do strojne opreme?

Dostop do strojne opreme je realiziran prek vmesnikov API (Application Programming Interface). Programski opremi torej ni treba neposredno »poznati« strojne opreme.

10. V katerem programskem jeziku je napisano jedro Linuxa?

Napisano je v programskem jeziku C in deloma v zbirniku (Assembly).

11. Kako lahko komuniciramo z jedrom?

Z jedrom ne komuniciramo neposredno, temveč prek ukazne lupine (shell).

12. Naštej zadeve, ki jih nadzira Linux jedro (vsaj 4).

• Vhodno-izhodne enote
• Procese
• Pomnilnik
• Datotečni sistem
• Mrežne naprave

13. S katerim ukazom lahko prikažemo verzijo jedra v Linuxu?

uname -r

14. V kateri del pomnilnika se običajno jedro Linuxa naloži in v kateri del pomnilnika uporabniški programi?

• Jedro se naloži in izvaja v zaščitenem delu pomnilnika (protected area / kernel space), kar pomeni, da ga uporabniški programi ne morejo prepisati.
• Uporabniški programi se izvajajo v uporabniškem delu pomnilnika (user space).
• Na ta način se ob sesutju uporabniškega programa jedro ne zruši.

15. Katera aktivnost sledi po nalaganju jedra?

• Po nalaganju jedra se preverijo naprave, ki so priključene na računalnik (to običajno vidimo na zaslonu ob zagonu).
• Naslednja stopnja po nalaganju jedra je priklop diskov oziroma pomnilniških naprav (mount).
• Vsako napravo moramo v Linuxu priklopiti (mount), preden jo začnemo uporabljati.

Distribucije Linuxa in namizna okolja

16. Kaj sestavlja distribucijo Linuxa?

Sestavljata jo jedro Linux in dodatni programi.

17. Kateri so dodatni programi, ki so dodani jedru pri določeni distribuciji Linuxa?

• Sistemski programi
• Uporabniški programi
• Druga orodja za delo z operacijskim sistemom

18. Kako lahko delimo distribucije Linuxa glede na vrsto paketov za nameščanje?

• Osnovane na RPM paketih: Red Hat, Fedora, kloni Red Hata (CentOS), SUSE, openSUSE, Mandriva (RPM pomeni Red Hat Package Manager).
• Osnovane na Debian paketih (.deb) oziroma Debianu: Debian, Ubuntu (Kubuntu, Xubuntu), Mint.
• Druge: Slackware, Gentoo.

19. Naštej tri distribucije Linuxa, ki so osnovane na RPM namestitvenih paketih.

• Red Hat / Fedora / kloni Red Hata (CentOS)
• SUSE / openSUSE
• Mandriva

20. Naštej dve distribuciji Linuxa, ki sta osnovani na Debian namestitvenih paketih.

• Debian
• Ubuntu
• Mint

21. Naštej tri namizja v Linuxu.

• KDE
• GNOME
• Xfce

22. Kako se imenuje najstarejša distribucija Linuxa?

Slackware.

23. Naštej vrste delitev distribucij Linuxa.

• Prosta ali plačljiva programska oprema
• Vrsta računalniške arhitekture, ki jo distribucija podpira
• Namen oziroma vrsta uporabe (za splošno rabo ali specifična opravila)

24. Kaj sestavlja tipično Linux okolje?

• Jedro (kernel)
• Ukazna lupina (shell), ki omogoča komunikacijo z jedrom
• Okolje za programiranje (GNU C prevajalnik, gcc, g++)
• Namizje (KDE, GNOME, Xfce – ni obvezno)
• Pomožni programi

Zagon operacijskega sistema in particije

25. Opiši možne zagone Linuxa.

• Normalna namestitev na disk: kot samostojen OS ali kot drug OS na disku (dual-boot).
• Zagon »živega« sistema: neposredno iz CD-ja, DVD-ja ali USB ključa.
• Namestitev kot virtualen OS.

26. Kaj pomeni, da lahko Linux zaženemo kot »živi« sistem?

To pomeni, da ga lahko zaženemo s prenosljivega medija (CD, DVD, USB); sistem je pripravljen na takojšnjo uporabo brez namestitve na trdi disk ter z avtomatsko konfiguracijo strojne opreme.

27. Kaj je razdelitev diska? Kaj je particija (razdelek)?

• Razdelitev diska je delitev trdega diska na manjše podatkovne enote, ki jim pravimo particije oziroma razdelki.
• To lahko naredimo med samo namestitvijo operacijskega sistema ali s posebnimi programi pred samo namestitvijo.

28. Opiši tri tipe particij in njihove značilnosti.

• Primarna particija: na enem disku so lahko največ 4 primarne particije.
• Razširjena particija: na disku je lahko le ena sama razširjena particija. Če obstaja razširjena particija, je največje možno število particij: tri primarne in ena razširjena particija.
• Logična particija: lahko obstaja le znotraj razširjene particije. Znotraj razširjene lahko definiramo več logičnih particij.

29. Opiši razlike v poimenovanju particij pri OS Windows in OS Linux.

• Microsoftovi sistemi poimenujejo particije s črkami pogonov (npr. C:, D:, E:, …).
• Linux ima drugačno logiko poimenovanja:
  • IDE trdi diski: hda1, hda2, hda3, …
  • SCSI ali SATA trdi diski: sda1, sda2, sda3, …
  • Če je oznaka celotnega diska sda, je prva primarna particija sda1, druga pa sda2.
  • Logične particije se vedno začnejo z oznako 5 – sda5 je prva logična particija, sda6 druga logična particija itd.
  • Logična particija lahko obstaja le znotraj razširjene particije.

30. Kaj pomenijo oznake za diske oz. particije v Linuxu: hda, sda, sda2, hda1?

• hda: IDE trdi disk
• sda: SCSI ali SATA trdi disk
• sda2: druga particija (primarna ali razširjena) na SATA/SCSI disku
• hda1: prva primarna particija na IDE trdem disku

Naloge z oznakami particij

31. V računalniku imamo prvi disk SATA s particijami: ena primarna, druga razširjena in v tej 4 logične particije. Nariši in podrobno označi vse particije na tem disku.

32. Na sliki diska natančno označi primarne, razširjene in logične particije. Zapiši oznake particij v Linuxu, če je disk označen kot sda.

k