Osnove makroekonomije: BDP, gospodarska rast in politika

Osnove makroekonomije in merjenje proizvodnje

BDP (Bruto domači proizvod) predstavlja vrednost vseh končnih proizvodov in storitev v določenem obdobju (običajno enem letu). Razlikujemo ga po kupni moči in na prebivalca (oba sta odvisna od števila prebivalstva in človeškega kapitala). Meri se z naslednjimi metodami:

• Metoda dodane vrednosti
• Metoda dohodkov
• Metoda izdatkov

BNP (Bruto nacionalni proizvod) deluje po nacionalnem načelu in zajema vse, kar so ustvarili državljani določene države (''vse, kar so naredili Slovenci'').

Metoda dodane vrednosti

Pri tej metodi odštejemo vse vmesne stroške (nakup surovin). Dodana vrednost (DV) je razlika med celotnim prihodkom in vmesno porabo.

Metoda dohodkov

Metoda dohodkov je seštevek dohodkov od dela, kapitala in neto posrednih davkov, ki predstavljajo dohodek države:

• Dohodki od dela: bruto plače (54 %)
• Dohodki od kapitala (rente in obresti): poraba stalnega kapitala (14 %) in neto poslovni presežek (10 %), kar skupaj tvori bruto poslovni presežek (24 %)
• Dohodki države: davki na proizvodnjo in uvoz (14 %), (-) subvencije (-3 %) ter bruto raznovrstni dohodek (10 %)

Metoda izdatkov

Izdatkovno metodo sestavljajo:

• Potrošni izdatki (C): vse, kar gospodinjstva kupijo.
• Investicije (I): izdatki podjetij za nakup končnih proizvodov in storitev.
• Državni izdatki (G): izdatki za vojsko, kulturo, znanost, šolstvo, zdravstvo itd.
• Neto izvoz (X - M): razlika med izvozom in uvozom.

Formula: BDP (Y) = C + I + G + (X - M)

Struktura BDP po izdatkih

• Končna poraba: C (56 %), G (20 %) = 76 %
• Bruto investicije: investicije v osnovna sredstva (21 %), spremembe zalog (1 %) = 22 %
• Neto izvoz: +/- (izvoz - uvoz = 1 %)

BDP po dejavnostih

Sektorji gospodarstva:

• Primarni sektor: kmetijstvo
• Sekundarni sektor: industrija (npr. Revoz, Krka)
• Terciarni sektor: storitve, bančništvo, trgovina (npr. NLB, Mercator, frizerji)
• Kvartarni sektor: šolstvo, kultura, znanost, zdravstvo

Gospodarska rast

Vsaka država si prizadeva doseči čim večjo gospodarsko rast, ki je eden najpomembnejših ciljev vsakega gospodarstva.

Gospodarska rast = (BDP(2017) - BDP(2016)) / BDP(2016) x 100

• Inflacioniranje: Ko merimo gospodarsko rast za več let, je treba nominalne podatke prilagoditi z inflacijo, da so številke med seboj primerljive.
• Slovenski gospodarski čudež: Prehod iz negativne gospodarske rasti v pozitivno, kar uvršča Slovenijo med najuspešnejše države v tranziciji. Negativna rast je bila posledica hiperinflacije in dolžniške krize ob menjavi družbenega sistema.

Dejavniki potencialnega BDP

Potencialni BDP predstavlja obseg proizvodnje, če bi vse razpoložljive dejavnike izkoristili do maksimuma.

1. Prebivalstvo

Prebivalstvo je temeljni dejavnik gospodarstva.

• Demografski kazalci: stopnja natančnosti/rojstev, stopnja umrljivosti, stopnja naravne rasti, stopnja priseljevanja, stopnja odseljevanja in migracijski saldo.
• Družbeno-ekonomske značilnosti prebivalstva: aktivno prebivalstvo (delovno in registrirano), brezposelni z lastnimi dohodki (upokojenci, invalidi) ter vzdrževane osebe.
• Vrste brezposelnosti: registrirana (prijavljeni na zavodu za zaposlovanje), dejanska (vključuje sivo ekonomijo) in prikrita (zaposleni, brez katerih je proizvodni učinek nespremenjen). Stopnja brezposelnosti se izračuna kot razmerje med brezposelnimi in aktivnim prebivalstvom, pomnoženo s 100.

2. Naravno bogastvo

• Nismo samooskrbni (večino hrane uvažamo).
• Kmetijska zemljišča: problem razdrobljenosti posesti.
• Energetski viri: primanjkuje jih.
• Rudna in mineralna bogastva: primanjkuje jih.
• Gozdovi: kakovost upada zaradi žleda in pomanjkanja pogozdovanja (0,56 hektara na prebivalca).
• Geografski položaj: slabše izkoriščen, prevladuje tranzitni promet.

3. Proizvedeno bogastvo

Vse, kar ni nastalo neposredno v naravi, temveč je delo človeka.

• Osnovni skladi (sredstva v večletni uporabi) in zaloge (material).
• Neto investicije = bruto investicije - amortizacija (obraba osnovnih sredstev).
• Bruto investicije = neto investicije + obnovitvene investicije.
• Vrednotenje: nabavna cena, sedanja vrednost (z upoštevanjem amortizacije), tržna vrednost in nadomestna vrednost.

Življenjski standard in raven

• Življenjski standard: odvisen od obsega porabljenih dobrin in storitev na prebivalca.
• Življenjska raven: širši pojem, ki opredeljuje življenjske razmere prebivalstva (ekonomske, politične, socialne, delovne) ob upoštevanju demografskih kazalcev, zdravstvenih in izobraževalnih razmer, stopnje onesnaženosti ter stopnje korupcije.

Ekonomska politika

Ekonomska politika obsega organizirane akcije ekonomskih nosilcev, ki s pomočjo ustreznih instrumentov poskušajo doseči ključne gospodarske cilje.

• Nosilci: parlament (zakonodajna oblast), vlada (izvršilna oblast), sodišče/nadzorni organi (nadzor nad porabo državnih sredstev) in centralna banka.
• Ekonomski cilji: gospodarski razvoj, stabilna raven cen, nizka stopnja brezposelnosti in uravnoteženi odnosi s tujino.
• Vrste ekonomske politike: fiskalna, denarna, zunanjetrgovinska in tečajna politika.

Fiskalna politika

Fiskalna politika je del aktivne ekonomske politike, s katero država vpliva na javnofinančne prihodke in izdatke.

• Konsolidirana bilanca obsega štiri blagajne: državni proračun, občinske proračune, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Javnofinančni prihodki

1. Tekoči prihodki (94 %): davčni prihodki (88 %) in nedavčni prihodki (5 %)
2. Kapitalski prihodki (0,5 %): prodaja državnih zgradb, patentov, licenc in zalog
3. Prejete donacije (manj kot 1 %): pomoč ob naravnih katastrofah
4. Transferni prihodki (manj kot 1 %)
5. Prejeta sredstva iz EU (5 %)

Javnofinančni odhodki

1. Tekoči odhodki (42 %): plače, izdatki za blago, obresti
2. Tekoči transferji (47 %): subvencije, transakcije posameznikom, prerazdelitvena funkcija
3. Investicijski odhodki (6 %): nakup vozil, državne zaloge, diplomatska predstavništva
4. Investicijski transferji (2 %): sredstva za podjetja in javne ustanove
5. Plačila v proračun EU (2,5 %)

Javnofinančno ravnotežje in funkcije države

Če so javnofinančni prihodki večji od odhodkov, govorimo o javnofinančnem presežku (suficitu). Če so prihodki manjši od odhodkov, nastane javnofinančni primanjkljaj (deficit).

• Primanjkljaj se pogosto pojavi v recesiji (ekspanzivna fiskalna politika z nižjimi davki spodbuja potrošnjo po keynesianizmu).
• Monetaristi zagovarjajo stališče, da so krize le občasen pojav in da se država ne sme vmešavati (restriktivna fiskalna politika).
• Pokrivanje proračunskega primanjkljaja: zadolževanje doma in v tujini, povečanje davkov ali prodaja državnega premoženja.
• Prerazdelitvena funkcija: zagotavlja enakomernejšo porazdelitev dohodka in bogastva.
• Alokacijska funkcija: država financira javne dobrine in storitve, ki jih trg ne more zagotoviti sam (nedonosne dejavnosti, javne službe, kot so odvoz smeti, pošta in prenos energije).
• Stabilizacijska in razvojna funkcija: preprečevanje nihanj v gospodarski rasti (v recesiji z ekspanzivnimi ukrepi, v obdobjih pregrevanja pa z restriktivnimi ukrepi za umiritev inflacije).

Denarna politika

Denar je splošno merilo vrednosti oziroma splošni ekvivalent in sredstvo za lažjo izmenjavo blaga.

• Nastanek: naturalna menjava, blago kot splošni menjalni ekvivalent ter denar (kovanci in bankovci).
• Denarni agregati:
  • M1: gotovina v obtoku in vpogledne vloge
  • M2: M1 + vloge z dogovorjeno zapadlostjo do dveh let in vloge na odpoklic do treh mesecev
  • M3: M2 + repo posli, dolžniški vrednostni papirji z zapadlostjo do dveh let, delnice in točke odprtih investicijskih skladov denarnega trga
• Centralna banka: izdaja primarni denar in upravlja devize. Kreditira državo, tujino in poslovne banke.
• Poslovne banke: ustvarjajo knjižni denar. Obvezna rezerva pomembno vpliva na količino denarja v obtoku.
• Instrumenti denarne politike:
  • Ekspanzivna politika: nižja obrestna mera spodbuja podjetja, prilagoditev obvezne rezerve povečuje količino denarja.
  • Restriktivna politika: višja obrestna mera hladi gospodarstvo, prilagoditev obvezne rezerve zmanjšuje količino denarja v obtoku.

Vprašanja in odgovori

1. Opredelitev BDP in problem večkratnega štetja

Vprašanje: Kako definiramo BDP? Zakaj ne bi bilo pravilno, če bi BDP izračunali tako, da bi sešteli končne vrednosti vseh proizvedenih dobrin in storitev v gospodarstvu v enem letu? Kateri problem bi se pojavil?

Odgovor: BDP je vsota vseh končnih dobrin in storitev, ki jih država proizvede v določenem času, navadno enem letu, merjena v denarnih enotah. Napačno bi bilo seštevati celotne vrednosti vseh vmesnih faz, saj bi to povzročilo problem večkratnega štetja; zato upoštevamo le dodano vrednost oziroma vmesno porabo.

2. Izračun BDP po metodi izdatkov

Vprašanje: Kako izračunamo BDP po metodi izdatkov in kaj vsebuje? Navedite deleže v odstotkih.

Odgovor: Je seštevek investicij (okoli 25 %), potrošnih izdatkov gospodinjstev (okoli 50 %) in državnih izdatkov (okoli 25 %) ter neto izvoza (+/-).

3. Investicijski izdatki

Vprašanje: Kaj so investicijski izdatki?

Odgovor: To so izdatki, ki jih država in podjetja namenjajo za naložbe in investiranje v osnovna sredstva.

4. Gospodarska rast

Vprašanje: Kaj je gospodarska rast, kako jo izračunamo in kakšna je bila v Sloveniji po osamosvojitvi?

Odgovor: Je najpomembnejši gospodarski kazalec, ki nam pove, koliko se je proizvodnja povečala glede na prejšnje leto. Po osamosvojitvi je bila gospodarska rast dve leti negativna, nato pa pozitivna, kar imenujemo gospodarski čudež.

5. Proizvodno-kapitalski koeficient (PKK)

Vprašanje: Kaj nam pokaže PKK? Izračunajte PKK za primer, ko ima država BDP v višini 20.000.000 denarnih enot, vrednost osnovnih sredstev 70.000.000 denarnih enot, število zaposlenih pa znaša 650.000.

Odgovor: PKK nam pokaže, koliko materialnih sredstev potrebujemo za eno enoto materialnega BDP.

Izračun: PKK = 70.000.000 / 20.000.000 = 3,5

To pomeni, da potrebujemo 3,5 enote osnovnih sredstev za ustvarjanje ene enote BDP.

6. Zniževanje stopnje brezposelnosti

Vprašanje: S katerimi ukrepi je mogoče zniževati brezposelnost?

Odgovor: Z ukrepi, ki spodbujajo zaposlovanje: s subvencijami za podjetja, ki zaposlujejo brezposelne osebe, spodbudami za aktivno iskanje zaposlitve, večjim številom pogodb za nedoločen čas in ugodnostmi za delodajalce.

7. Procesi spreminjanja proizvedenega bogastva

Vprašanje: Katera dva procesa spreminjata velikost proizvedenega bogastva?

Odgovor: Povečujejo ga investicije, zmanjšuje pa amortizacija.

8. Razlikovanje med BNP in BDP

Vprašanje: Razlikujte BNP in BDP. Kam spada avtomobil, proizveden v Revozu d.d. v Novem mestu?

Odgovor: BDP temelji na geografskem načelu (kaj je bilo proizvedeno na določenem ozemlju), BNP pa na nacionalnem načelu (kdo je lastnik oziroma katere nacionalnosti je ustvarjalec). Avtomobil iz Revoza spada v slovenski BDP.

9. Funkcije denarja in centralne banke

• Denar opravlja funkcijo plačilnega sredstva, ko z njim poravnamo obveznosti brez neposredne materialne protivrednosti.
• Zagotavljanje ustrezne količine denarja v obtoku je v pristojnosti centralne banke, ki lahko s svojo politiko neposredno vpliva na obseg denarne mase.
• Bistvo prerazdelitvene funkcije fiskalne politike je v zagotavljanju enakomernejše porazdelitve dohodkov, s čimer se izboljšuje socialni položaj oseb z nizkimi dohodki.
• Centralna banka predpiše nižjo stopnjo obveznih rezerv, kadar želi povečati količino denarja v obtoku in tako spodbuditi gospodarsko rast.

10. Demografski trendi

Vprašanje: Pojasnite temeljno demografsko zakonitost in razloge za gibanje stopnje rodnosti in umrljivosti skozi čas.

Odgovor: Stopnja rodnosti upada zaradi kontracepcije, višje izobrazbe žensk in večje ozaveščenosti. Stopnja umrljivosti se znižuje zaradi boljšega zdravstva, višje ravni higiene, bolj zdrave prehrane in učinkovitejših zdravil.

11. Izračun realne rasti družbenega produkta

Vprašanje: V določeni državi se je nominalni družbeni produkt v letu 2010 v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 20 % ob 25-odstotni rasti cen. Izračunajte realno rast družbenega produkta in jo komentirajte.

Odgovor: Nominalna rast je 20 %, rast cen (inflacija) pa 25 %.

Izračun: Realna rast = (1 + 0,20) / (1 + 0,25) - 1 = 1,20 / 1,25 - 1 = 0,96 - 1 = -0,04

Družbeni produkt se je v realnem smislu zmanjšal za 4 %.