Geografske značilnosti Južne in Jugovzhodne Evrope

Italija

Podnebne in geološke značilnosti

Klimogram: Poleti je manj padavin. Vremensko središče za vroča, suha poletja je azorski maksimum.

Kamnine:

• Padska nižina: sedimentne kamnine
• Kalabrijsko gorstvo: magmatske kamnine

Severni del je zložnejši od osrednjega: Na severu prevladujejo sedimentne kamnine iz alpidske orogeneze (kot je fliš), ki so zaradi večje krhkosti bolj podvržene gubanju in preoblikovanju v primerjavi z metamorfnimi kamninami in apnencem, ki gradijo osrednji del. K razgibanosti osrednjega dela prispeva tudi stik litosferskih plošč (Evrazijska plošča in Jadranska mikroplošča) – za ta pojav je odgovorna tektonska dejavnost.

Dokaza, da se Tirensko morje ugreza:

1. Ugreza se zaradi tektonske aktivnosti, zaradi česar tam nastajajo vulkani in potresi; tudi prelomi ter grebeni na morskem dnu pričajo o tektonskem premikanju.
2. V fosilih v morskih sedimentih se pojavljajo ostanki kopenskih živali, kar potrjuje ugrezanje morskega dna.

Podnebje ob jezerih: Obsredozemsko podnebje (omiljena različica sredozemskega podnebja).

Prebivalstvo in gospodarstvo Italije

Izseljevanje Italijanov:

• Konec 19. stoletja: v ZDA (Severno Ameriko).
• Po 2. svetovni vojni: v razvite evropske države (Švica, Nemčija, Francija) in v Avstralijo.

Domače osnove industrijskega razvoja:

• Cenena delovna sila
• Hidroenergija alpskih rek

Težka industrija v Južni Italiji:

• Panoga: jeklarstvo (jeklarska in petrokemična industrija).
• Vzroki za neuspeh: primanjkovanje rudnega bogastva in lokalnih surovin, slabe prometne povezave, korupcija in odtekanje denarja iz državnega sklada prek mafije ter zgodovinski vpliv malarije.

Družbenogeografske težave v kmetijstvu:

• Jug Italije je bil dolga stoletja pod vplivom fevdalnega sistema, zemljo pa so si lastili tuji veleposestniki. Posesti so se razdrobile na majhne parcele (minifundije), ki kmetom niso zagotavljale zadostnega prihodka.
• Staranje prebivalstva in pomanjkanje zanimanja med mladimi za prevzem kmetij.

Narodnostne manjšine v Italiji in njihova območja:

• Slovenci: Furlanija - Julijska krajina
• Furlani: Furlanija (Furlanska nižina)
• Sardinci: Sardinija
• Ladini: Dolomiti (Trentinsko - Zgornje Poadižje)
• Nemško govoreča skupnost: Južna Tirolska
• Francosko govoreča skupnost: Dolina Aoste
• Albanci: Južna Italija

Otok, ki ni del Južne Evrope (politično): Korzika (pripada Franciji).

Grčija

Relief in kmetijstvo

Vzrok za pomanjkanje ravnin v Grčiji: Grčija leži na območju močne tektonske dejavnosti, kjer se stikajo in medsebojno pritiskajo številne litosferske plošče (Egejska mikroplošča, Anatolska mikroplošča, Evrazijska in Afriška plošča), kar močno vpliva na razgibanost površja.

Vzroka za prevlado kozjereje in ovčjereje:

1. Pomanjkanje ravnih površin, sušno podnebje in skromna vegetacija, ki ne omogoča govedoreje.
2. Gre za manj zahtevno obliko živinoreje, primerno za vroče in sušno okolje s skromnim rastlinstvom, hkrati pa predstavlja dopolnilno dejavnost poljedelstvu.

Pirenejski polotok

Značilnosti Španije in Portugalske

Pluta: Pridobivajo jo na Portugalskem, predvsem na jugu države, kjer uspeva hrast plutovec.

Huerte: Namakalni terasasti vrtovi v notranjosti ali obalnem zaledju, značilni še iz časa Mavrov. Na njih pridelujejo pšenico, koruzo, vinsko trto, oljke in zelenjavo (več kultur letno). Zahtevajo precejšnja finančna sredstva, namakanje ter ročno delovno silo (pogosto priseljence iz Afrike).

Razlike med huertami in latifundijami:

• Usmeritev: huerte so tradicionalno samooskrbne do lokalno tržne ter polikulturne (več kultur hkrati); latifundije so velike, tržno usmerjene posesti z monokulturno pridelavo.
• Intenzivnost: huerte temeljijo na intenzivni obdelavi, latifundije pa na ekstenzivni kmetijski pridelavi.

Narodnostne skupnosti v Španiji:

• Manjšina z najmanj priznanimi pravicami v preteklosti: Galicijci (Galicija)
• Jezik, ki ni soroden drugim: baskovščina (baskovski jezik)
• Manjšina z visoko stopnjo avtonomije: Baski
• Skupina, ki se je v preteklosti borila za odcepitev tudi s terorizmom: baskovska separatistična organizacija (ETA)

Litoralizacija: Proces preseljevanja in kopičenja prebivalstva ter gospodarskih dejavnosti na obalna območja.

Primerjava Španije in Portugalske

• Lizbona je glavno trgovsko in industrijsko središče države: Portugalska
• Največji izvoz oljčnega olja, pomaranč in vina: Španija
• Največji izvoz plute, oljčnega olja in ribjih konzerv: Portugalska
• Vodilna vloga pri razvoju množičnega turizma: Španija
• Pomorska trgovina ima ključno vlogo: Obe državi
• Glavno mesto leži v celinski notranjosti (Madrid): Španija
• Bogata kolonialna preteklost: Obe državi
• Zelo malo rudnih bogastev: Portugalska

Povzetek razvrstitve: Španija (B, D, F); Portugalska (A, C, H); Obe državi (E, G).

Jugovzhodna Evropa

Politični in gospodarski razvoj

Pojem balkanizacija: Označuje proces razpadanja večjih državnih tvorb ter nastanek manjših, pogosto medsebojno sprtih nacionalnih držav. Izraz izhaja iz propada Osmanskega in Habsburškega cesarstva na Balkanskem polotoku, kjer je zaradi prepleta različnih etničnih, verskih in jezikovnih skupin prihajalo do številnih napetosti ter vojaških spopadov.

Tuje investicije v industrijo: Tujce privabljajo kvalificirana in poceni delovna sila ter blažja okoljska zakonodaja.

Pripadnost Nikole Tesle: Rodil se je srbski družini v vasi Smiljan na ozemlju današnje Hrvaške, zato si njegovo dediščino lastita obe državi.

Bolgarija: Znan pridelovalec vrtnic in rožnega olja.

Najboljši pogoji za kmetijstvo v JV Evropi: Romunija (Panonska in Vlaška nižina z obsežno pridelavo žit).

Regionalne razlike v Srbiji: Z gospodarskim razvojem so se razlike med razvitim severom (Vojvodina, Beograd) in manj razvitim jugom še povečale.

Jezikovna ureditev v Severni Makedoniji: Albanski jezik ima status drugega uradnega jezika na državni ravni ob izpolnjevanju zakonskih pogojev.

Državna ureditev Bosne in Hercegovine: Enotna država treh konstitutivnih narodov, sestavljena iz dveh entitet (Federacija Bosne in Hercegovine ter Republika Srbska) in Distrikta Brčko. Federacija BiH je nadalje razdeljena na kantone.