Kroženje vode in sestava vode: celovit pregled

Kroženje vode

Vodna para pride v zrak z izhlapevanjem z vodnih površin in vlažnih tal, oddajajo pa jo tudi živa bitja. Vodna para je lažja od zraka in se dviga v višine. V višinah se vodna para zgosti v oblake in padavine ter pade nazaj na tla.

Na tleh se voda zadržuje in zbira. Ena tretjina jo izhlapi, dve tretjini pa po površju ali pod zemljo odteče v potoke in reke ter se končno vrne v morje. Tako voda v naravi stalno kroži.

Kroženje vode poganjata sonce in zemeljska težnost.

Sestava vode

Voda je sestavljena iz 2 atomov vodika in 1 atoma kisika. Pri 4 °C in tlaku 1 bar ima voda največjo gostoto.

Pomembna značilnost vode je njena polarna narava. V vodni molekuli so vodikovi atomi razporejeni na koncih, kisikov atom pa v temenu. Ker ima kisik višjo elektronegativnost od vodika, je območje molekule s kisikovim atomom delno negativno nabito. Molekula s takšno razliko naboja se imenuje dipol.

Kako razdelimo vodovje

• tekoče vode
• jezera
• mokrišča
• podzemeljske vode

Trdota vode

Trdoto vode povzročajo raztopljene mineralne snovi, predvsem kalcijevi in magnezijevi ioni, zaradi katerih se pogosto pojavlja vodni kamen. Mehka voda pa je voda, ki je brez raztopljenega kalcija in magnezija.

Vodni kamen

Vodni kamen nastane z izhlapevanjem vode. S spremembo temperature (segrevanjem), spremembo tlaka (črpanje) in izločanjem ogljikovega dioksida iz vode se kalcij in magnezij izločita iz vode v obliki vodnega kamna. Z višanjem temperature se odlaganje vodnega kamna močno povečuje.

Mehčanje vode

Vodo lahko mehčamo z:

• ionskimi izmenjevalci,
• polifosfatnimi mehčalci,
• prekuhavanjem,
• dodatkom kalcijevega hidroksida ali natrijevega karbonata,
• filtri za mehčanje vode.

Razlika med demineralizirano in destilirano vodo

Razlike ni nobene, ker sta obe vodi kemično čisti. Razlikujeta se le v pripravi. Destilirano vodo dobimo s postopkom destilacije, demineralizirano vodo pa s postopkom demineralizacije z ionskimi izmenjevalci.

Zakaj so reke pomembne

Reke so najpomembnejši dejavnik oblikovanja zemeljskega površja. Poleg tega imajo izjemen pomen za človeštvo, saj neposredno vplivajo na nastajanje mest, kmetijstvo, proizvodnjo električne energije in promet.

Vrste jezer

• vglobljena jezera (s poglobitvijo površine)
• tektonska jezera (v tektonskih kotlinah)
• kraška jezera