Umetnost skozi stoletja: slikarstvo, kiparstvo in arhitektura

Slikarske tehnike

SLIKARSKE TEHNIKE: freska, olje, akrilna tehnika, vitraj, mozaik, tapiserija, tempera, mokri-suhi akvarel, gvaš, računalništvo, mešana tehnika, airbrush, kolaž

Kiparstvo in arhitektura

KIPARSTVO je umetnostna stroka, ki oblikuje gmoto in tudi prostor. Kipar se ukvarja s tremi dimenzijami.

ARHITEKTURA je umetnostna stroka, katere osnovna naloga je oblikovanje prostora z gradbenimi sredstvi. Je tesno povezana z namenom in funkcijo ter odvisna od dosegljivih tehnik in materialov.

Poklici v umetnosti

POKLICI: slikarji, kiparji, arhitekti, krajinski arhitekti, urbanisti, kustosi, arheologi, konservatorji, restavratorji, dokumentaristi

Prazgodovinska umetnost

PRAZGODOVINSKA UMETNOST (3500 let p.n.š. – 200 p.n.š.): največ prazgodovinske umetnosti se je ohranilo v jugozahodnem delu Francije in Španije, Anglije in Nemčije.

Stonehenge

STONEHENGE (2100–2000 p.n.š., Salisbury, bližina Southamptona): kulturni kraj za čaščenje sonca in lune, keltsko ljudstvo, način gradnje dolmen, prvi velik gradbeni prostor na evropskih tleh.

Prazgodovinsko slikarstvo

PRAZGODOVINSKO SLIKARSTVO se je ohranilo na jamskih poslikavah. Primer: ALTAMIRA – BIK (14000–10000 p.n.š., Španija). Značilnosti: naturalizem, motivi, povezani z lovom, prvi grafični simboli, piktogrami. Poslikani podzemni prostori se raztezajo več sto metrov globoko. Tehnika: olje, zemeljski pigmenti in smola.

Jamske poslikave: Lascaux

JAMSKE POSLIKAVE – LASCAUX: južna Francija, galerija najbolj nenavadnih prazgodovinskih slikarij (1400–1300 p.n.š.). Upodobitve živali, ki so tiste čase živele na tem področju. Tehnika: oglje, zemeljski pigmenti in smola. Ohranjena zaradi stalne temperature in vlažnosti.

Prazgodovinsko kiparstvo

PRAZGODOVINSKO KIPARSTVO – simboli rodnosti, idoli, v katere so verovali. Primer:

WILENDORFSKA VENERA (2000 p.n.š., Narodni muzej na Dunaju, 11,5 cm): močno poudarjene dojke, na katerih počivajo ročice, košati boki simbolizirajo rodnost in družino. Najdena blizu Kremsa ob Donavi.

Vaška situla

VAŠKA SITULA (5. st. p.n.š., Narodni muzej v Ljubljani, najdena v 19. st., Vače pri Litiji): bronasta pločevina, tehnika reliefa s tolčenjem.

VAŠKA SITULA: zgornji pas – pogrebni sprevod ob smrti redovnega veljaka; srednji pas – obredna rokoborba in daritev; spodnji pas – vrsta živali.

Antična umetnost: mezopotamska

ANTIČNA UMETNOST – MEZOPOTAMSKA

1. sumerska kultura (3500–2500 p.n.š.), 2. akadska kultura (2345–2150 p.n.š.), 3. kultura babilonske države, 4. asirska kultura. Razvoj prvih civilizacij ob rekah Evfrat in Tigris na območju Bližnjega in Srednjega vzhoda. Razvoj in napredek: kolo, pisava, številke.

SUMERSKA KULTURA: mesta postanejo mestne države in pomembna središča kulturne moči. Arhitektura iz opeke, nastajanje prvih naselbin in mest.

ZIGURATI IZ UR (2100 p.n.š., Irak): masivne gradnje brez prostorov v notranjosti.

AKADSKA umetnost ne poveličuje boga, temveč vladarja. Nastale so prve portretne upodobitve.

BABILONSKA DRŽAVA: prva zasnova hiš z dvoriščem, visoka, večetažna kultura.

ASIRSKA: stavbe iz opeke s pološČeno glino ali kamniti reliefi.

Egipčanska umetnost

EGIPČANSKA UMETNOST se razvija ob reki Nil (3500–500 p.n.š.). Prvi arhitekt: Imhotep, ki glineno gradnjo zamenja s kamnito. Mastabe so prve egipčanske grobnice (primer: stopničasta piramida).

Grška in egejska umetnost

GRŠKA IN EGEJSKA (3500–500 p.n.š.): predhodnici grške umetnosti sta kikladska in kretska.

KIKLADSKA – Mož z liro (2400–2200 p.n.š.). MIKENSKA – Levja vrata v Mikenah (1500–1300 p.n.š.). KRETSKA – Palača v Knososu (Kreta, 1500 p.n.š.).

Grška umetnost

GRŠKA UMETNOST: geometrijski slog (1000–700 p.n.š.), arhajska umetnost (700–480 p.n.š.), klasično obdobje (480–323 p.n.š.). Partenon (447–438 p.n.š.): dorski, jonski in korintski stebri.

Metalec diska (460–450 p.n.š.): dovršenost mišične mase.

Rimska umetnost

RIMSKA UMETNOST (600 p.š. – 300 n.š.) se močno navezuje na grško umetnost in povzame zlati rez. V arhitekturi nagrajuje posvetne stavbe: gledališča, stadione, stebrišča, grobnice in zakladnice.

Flavijski amfiteater – Kolosej

FLAVIJSKI AMFITEATER – KOLOSEJ (72–80 n.š.): 50 m nad zemljo, 20 m pod zemljo, prostor za 55.000 ljudi.

Rimsko kiparstvo in slikarstvo

RIMSKO KIPARSTVO: portretno, reliefno, razgibanost in upodobitev idealnih teles.

RIMSKO SLIKARSTVO: prve perspektivne upodobitve, poslikave grobnic v tehniki freske, arhitekturni ambient, portretna naročila, mozaik.

Starokrščanska in bizantinska umetnost

STAROKRŠČANSKA (100–500) in BIZANTINSKA (300–19. st.): bazilika (cerkev, prvotno sodišče). Bazilika sv. Petra v Rimu (324–350).

Romanika

ROMANIKA (1050–1200) je obdobje, ki se razširi po vsej Evropi. Začne se v Italiji in je prvi slog, ki ga povzamejo vse druge države. Romanika je tudi čas romarjev in romarskih poti.

ROMANSKA ARHITEKTURA: kvadri so enako veliki, vrata stebra v sredini vhoda, vsa gradnja je kamnita, samostan Stična, Žeče, Saint Sermin (1080–1120). Otroško kiparstvo.

Gotika

GOTIKA (1200–1500): začetek v Franciji, nagrajenost nad oboki iz romanike, križnorebrasti oboki. Katedrale so gradili tudi 100 let. Vitraj – poslikava okna. Primeri: Holenska katedrala, Milanska katedrala, Stefanova cerkev na Dunaju, stolnica Notre-Dame v Parizu (1160–1260).

GOTSKO KIPARSTVO: upodabljanje čustev, milina, žalost, kontrapost, človeška figura.

Objokovanje

OBJOKOVANJE, Giotto di Bondone (1304–1306): najbolj znana freska, danes v Cappella degli Scrovegni. Slika meri 4 × 4 m, freska je dobro ohranjena. Prikazuje trenutek, ko Kristusa snamejo s križa, objokujejo ga najbližji.

SIMBOLI: smrt – Kristus; drevo – razpršitev krščanstva; atributi, personifikacija, alegorija (domovinska, letnični čas, ljubezen). Sestavljena kompozicija, barvna melodija, barvna perspektiva (spredaj tople, zadaj hladne barve), linearna perspektiva, gledališki prostor spodaj, fantazijski zgoraj.

Renesansa

RENESANSA (1420–1600): ime pomeni preporod, obuditi nekaj novega. Vračajo se k grški umetnosti (Atika). Delimo jo na:

• Zgodnja renesansa (1420–1500): Ghiberti, Masaccio, Brunelleschi
• Visoka renesansa (1500–1525): Rafael Santi, Michelangelo Buonarroti, Leonardo da Vinci
• Pozna renesansa (1525–1600): Tizian, Dürer, P. Bruegel

Renesansa je močno povezana s talentiranimi bogatimi meščani, svoj dom ima v Firencah. Za Božja vrata so napisali prvi javni natečaj, zmagal je Ghiberti, ki je naredil eno izmed prvih centralnih perspektiv.

ARHITEKTURA: stolnica v Firencah, ki jo je zasnoval Filippo Brunelleschi. SLIKARSTVO: centralna in linearna perspektiva, sfumato – megleno, prebrisano slikanje, trikotna kompozicija. KIPARSTVO: popolno poznavanje anatomije človeškega telesa, več čustvenih stanj.

David

DAVID: popolna lepota, izdelava kipov v nadnaravni velikosti, marmor, samostojen kip, višina 2,8 m. Original je na Akademiji v Firencah. Najbolj dovršen kontrapost. Nastal 1506–1508, upodablja trenutek, ko se David spopade z Goliatom. Štiri čustvena znamenja: pogum, maščevanje, strah, ponos. Avtor: Michelangelo.

Michelangelo

MICHELANGELO (1475–1564): umetnik tisočletja, slikar, arhitekt, kipar, pesnik. Najbolj znana dela: David, Mojzes, kupola Svetega Petra.

Pieta

PIETA, cerkev Svetega Petra (1505–1508): kombinacija dveh oseb, zgornji del mrtvi, spodnji oživi. Marija postane kalup za naslednje Marije. Štiri čustvena stanja: žalost, ljubezen, milina, spoznavanje. Simbol: dlan Marije obrnjena navzgor (nebesa). Kip je v piramidalni kompoziciji.

Leonardo da Vinci

LEONARDO DA VINCI: slikar, arhitekt, izumitelj, rojen v Vinciju, umrl pri 67 letih (1452–1519).

MONA LISA: Louvre, Pariz, 77 × 53 cm, olje na lesu, najpogosteje reproducirana slika na svetu. Skrivnostna, izrazita perspektiva, trikotna kompozicija, svetlo-temen kontrast, fantazijski prostor. Svetloba z obraza, prsi, rok, skrivnostne oči, usta.

ZADNJA VEČERJA: 13 ljudi, trikotniška kompozicija, slika v Milanu, centralna in linearna perspektiva, toplo-hladen kontrast, gledališki prostor.

Barok

BAROK (1600–1780) se začne v Franciji. ARHITEKTURA: razgibana stavbna lupina, stolpi, pozlačenost, kipci na strehi. Primeri: Frančiškanska cerkev v Ljubljani, Versajska palača, Uršulinska cerkev (Kongresni trg).

Umetnost 19. stoletja

UMETNOST 19. STOLETJA (1790–1880) zaznamujejo tri umetniške smeri:

REALIZEM: Courbet, Atelje, Alegorija sedmih let (levo revni sloj, desno bogati). Pred lovom – prvi temnopolti portret, Ivana Kobilca.

IMPRESIONIZEM: Claude Monet (Impresija, vzhajajoče sonce), Edgar Degas, Georges Seurat, Vincent van Gogh.

Nočna straža

NOČNA STRAŽA, Rembrandt van Rijn, Amsterdam, 363 × 437 cm, olje na platnu, 1642. Največkrat ponarejena slika. Atributi: orožje. Kompozicija diagonalna, barve: chiaroscuro, glavna točka: lonec, prostor: podhod.

Sveti Jurij ubija zmaja

SVETI JURIJ UBIJA ZMAJA, olje na lesu, Narodna galerija, 1 × 2 m, Hans Georg Geiger. Domovinska alegorija, simbol: Sveti Jurij – simbol odrešenika, zmaj je turški sovražnik, okostje – veliko žrtev. Atributi: sulica, čelada, personifikacija. Sveti Jurij, marjetica, diagonalna kompozicija, svetlo-temen, toplo-hladen kontrast.

Ekspresionizem

EKSPRESIONIZEM – KRIK, Narodni muzej v Oslu (1893–1895), Edvard Munch. Največkrat ukradena slika, ni prodajal slik. Simbol je bolečina. Sredinska kompozicija, diagonala, oči, usta, hladno-topel kontrast, olje na platnu.

Arhitektura

ARHITEKTURA: Eifflov stolp (Gustave Eiffel, 300 m), gradnja prvih nebotičnikov, skeletna gradnja, jeklena betonska konstrukcija. Jože Plečnik (NUK, Žale, Tromostovje, Tivoli).

Umetnost 20. stoletja: Picasso

UMETNOST 20. STOLETJA – MODERNA, PICASSO: pri 13 letih na likovni akademiji, Madrid–Pariz, okoli 5000 platen, začetnik instalacij, kipar, kubizem, keramika.

Guernica

GUERNICA (1937, Narodni muzej Reina Sofía v Madridu), 349 × 776 cm. Leta 1937 je takratni diktator Franco dovolil teroristični napad na mesto. Domovinska alegorija, naslikana v treh mesecih. Simboli: groza, luč – bomba, bik – fašizem, okno – zaklonišče, jokajoče matere, odrešitev, roka z mečem – zavezništvo, Hitlerjeva letala. Razpršena kompozicija, notranji prostor, točke: bomba, svetlo-temen kontrast.

Grška umetnost skozi obdobja

GRŠKA UMETNOST se je nenehno spreminjala in ima štiri pomembna obdobja:

• Geometrijski slog (1000–700 p.n.š.): najbolj razviden v slikarstvu, v poslikavah keramičnih posod.
• Arhajska umetnost (700–480 p.n.š.): razvoj grškega stebrnega reda – dorski, jonski in korintski steber.
• Klasično obdobje (480–323 p.n.š.): vrednoti usklajenost, dovršena razmerja in skladnost, ki so jih skušali izraziti tudi z matematičnimi pravili, idealna razmerja, npr. zlati rez.
• Partenon na atenski Akropoli (447–438 p.n.š.): svetišče Atene Partenos. Arhitekta: Iktin in Kalikrat, kipar: Fidija.