Sociologija: Odločanje v skupnosti ter zdravje in telo

Odločanje v skupnosti: Prvi sklop vprašanj

1.1. Kaj je družbena moč?

V odgovoru izhajajte iz opredelitve družbene moči Maxa Webra ali drugih sociologov: Družbena moč je zmožnost posameznikov in skupin, da spreminjajo prepričanja, čustva ali celo identiteto drugih ljudi.

1.2. Pojasnite pojma

• Pravna država: Priznava in varuje temeljne človekove pravice; oblast oziroma država je podrejena zakonom ter zagotavlja enakost pred zakonom.
• Socialna država: Zagotavlja uresničevanje socialnih pravic ter sprejema ukrepe na področjih zdravstvenega varstva, izobraževanja ter osebnih in družinskih dohodkov.

1.3. Opredelite legalnost in legitimnost družbene moči

Opredelitev ter razlika med pojmoma s primerom:

• Legalnost: Družbena moč je legalna, če temelji na spoštovanju sprejetih zakonov.
• Legitimnost: Družbena moč je legitimna, če jo ljudje priznavajo in se ji prostovoljno podrejajo (uživa zaupanje ljudi).
• Razlike: Primer.

1.4. Analiza vira: Tradicionalna oblast

• Tip oblasti: Tradicionalna oblast.
• Predstavitev navedenega tipa oblasti: Sprejema in spoštuje tradicijo (navade in prakso preteklosti) ter se lahko legitimizira z religijo (npr. z božjo voljo).
• Primer: Fevdalno plemstvo.

1.5. Demokracija kot oblika političnega sistema

1. Prva značilnost: Oblast je izvoljena in zamenljiva.
2. Druga značilnost: Temelji na svobodi in (pravni) enakosti državljanov.
3. Tretja značilnost: Temelji na volilni pravici.

1.6. Analiza vira 2: Neposredna in posredna demokracija

• Prva razlika: V neposredni demokraciji odločajo vsi, ki imajo volilno pravico, v posrednih oblikah pa le izvoljeni predstavniki.
• Druga razlika: Posredna demokracija temelji na mandatu predstavnikov, ki ga na volitvah dodelijo volilni upravičenci, v neposredni demokraciji pa vplivajo na vsebino odločitev vsi volilni upravičenci.

Odločanje v skupnosti: Drugi sklop vprašanj

1.1. Opredelitev moči po Maxu Webru

Zmožnost posameznika ali skupine, da odloča o ravnanju drugih tudi proti njihovi volji.

1.2. Tradicionalna oblast

• Tip oblasti: Tradicionalna oblast.
• Razlaga: Temelji na prepričanju, da je tako vedno bilo in da je tradicija sveta ter nespremenljiva; prevladovala je v plemenskih in fevdalnih družbah.

1.3. Moderna država

Tri temeljne prvine moderne države:

1. Ozemlje
2. Prebivalstvo
3. Oblast

1.4. Opredelitev nacionalizma

• Opredelitev: Idejno in politično delovanje, povezano z obstojem (lastnega) naroda ter uveljavljanjem njegovih pravic in potreb.
• Pozitivni pomen: Nacionalna zavest, nacionalni ponos, patriotizem oziroma domoljubje, osvoboditev izpod tujega jarma.
• Negativni pomen: Agresivnost proti drugim narodom zaradi različnih vzrokov in z različnimi cilji (ozemeljske težnje, ekonomske koristi, zgodovinsko pogojeno sovraštvo ipd.).

1.5. Odgovor

B

1.6. Oblika neposredne demokracije

Plebiscit

1.7. Pojasnite eno družbeno okoliščino

Zlom angleškega in francoskega kolonializma ter posledična slabitev omenjenih držav.

1.8. Volilna abstinenca

Nizka volilna udeležba oziroma neudeležba na volitvah.

1.9. Vzroki neenakosti v politiki (analiza vira)

• 1. vzrok: Seksizem
• 2. vzrok: Poznejša pridobitev volilne pravice

1.10. Birokratske organizacije

1. Prva značilnost: Formalni odnosi
2. Druga značilnost: Hierarhična struktura
3. Tretja značilnost: Delitev dela

Družba: Zdravje, telo in bolezen (Prvi del)

2.1. Telo kot predmet sociološke razprave

Telo krasimo, preoblikujemo, zdravimo in z njim komuniciramo.

2.2. Telesne modifikacije

• 1. primer: Tetoviranje
• 2. primer: Lepotna kirurgija

2.3. Bryan S. Turner

(Opomba: Vprašanje nima navedenega odgovora.)

2.4. Medikalizacija

Vedno več področij družbenega življenja, navad posameznika itd., je obravnavanih z vidika medicine.

2.5. Dve značilnosti biomedicinskega modela

Bolezen se obravnava kot odklon od normalnega stanja; vsaka bolezen zahteva znanstveno specializacijo in specialiste.

2.6. Javni zdravstveni sistem

Javni zdravstveni sistem omogoča (vsaj delno) brezplačen dostop do zdravstvenih storitev vsem prebivalcem ne glede na njihov družbeni status in druge okoliščine.

2.7. Individualna odgovornost za zdravje

Posamezniki naj bi sami poskrbeli za zdravje z zdravim življenjskim slogom (zdrava prehrana, redno gibanje, izogibanje alkoholu itd.).

2.8. Odgovor

C

Odločanje v skupnosti: Tretji sklop vprašanj

1.1. Dve obliki družbene moči

• Prisila: Podrejanje zaradi negativnih sankcij.
• Oblast / avtoriteta: Sprejemanje zaradi upravičenosti; sprejetje je legitimno oziroma gre za prostovoljno podrejanje.

1.2. Analiza vira 1: Tradicionalna oblast

• Navedba: Tradicionalna oblast.
• Pojasnitev: Status je podedovan, podrejanje pa temelji na spoštovanju tradicije.

1.3. Moderna država

Sistem političnih institucij, ki izvajajo oblast.

1.4. Odnos med državo in oblastjo

1. Demokracija
2. Avtokracija

1.5. Tri značilnosti demokracije

Izbrana oblika političnega sistema: Demokracija

1. Državljani oblikujejo državno oblast.
2. Zagotovljene so politične pravice oziroma volilna pravica.
3. Priznava se raznovrstnost interesov.

1.6. Analiza vira 2: Oblika političnega delovanja

Kateri tip je razviden iz vira: Konvencionalni.

1.7. Trije razlogi za politično odtujenost

1. Prepričanje, da se s politiko ukvarjajo le sebični koristolovci.
2. Nezadovoljstvo z demokratično prakso.
3. Razmišljanje, da je politika umazana zadeva.

1.8. Razlika med strankami in interesnimi skupinami

Politične stranke želijo priti na oblast, interesne skupine pa imajo namen le vplivati na oblast in ne želijo priti na oblast; razlika je torej v odnosu do oblasti.

Odločanje v skupnosti: Četrti sklop vprašanj

1.1. Analiza vira 1

Suverena oblast.

1.2. Dve prvini države

1. Državno ozemlje
2. Prebivalstvo

1.3. Veje oblasti

1. Sodna oblast
2. Zakonodajna oblast
3. Izvršna oblast

1.4. Značilnosti pravne države

Pravna država priznava in varuje temeljne pravice ter zagotavlja pravno varnost posameznikov in posameznic na določenem ozemlju.

1.6. Analiza vira 2: Socialne pravice

• Opredelitev pojma: To so pravice državljanov in državljank do socialne varnosti in ustrezne življenjske ravni.
• Kako jih zagotavlja država: (Nezapolnjeno)

1.7. Oblike političnega delovanja

• Konvencionalna oblika: Velja za ustaljeno (institucionalizirano) obliko političnega odločanja oziroma doseganja političnih ciljev (npr. volitve, referendum, opravljanje javne funkcije).
• Nekonvencionalna oblika: Izredna, izjemna oblika političnega odločanja (npr. vstaja, terorizem, stavke).

Družba: Zdravje, telo in bolezen (Drugi del)

3.1. Odgovor

B

3.2. Pravilno poimenovanje: Medikalizacija

Medikalizacija: Povečan vpliv in nadzor medicine na vseh področjih; njeno vse večje poseganje v pomembne družbene odločitve (npr. nadzor nad odklonskostjo).

3.3. Razlage zdravja in bolezni

• Religiozno-mitične razlage: Izvore bolezni in zdravja prepoznavajo v obstoju ter delovanju nadnaravnega.
• Medicinske razlage: Izvori bolezni in zdravja so naravni oziroma biološki; mogoče jih je izkustveno spoznati in racionalno pojasniti.

3.4. Medikalizacija v življenju posameznika

• Pojasnitev: Kontrola posameznika.
• Primer: (Nezapolnjeno)

3.5. Analiza vira 2: Pričakovana življenjska doba

• Razlike med spoloma: Ženske bodo živele dlje od moških.
• Med izobrazbenimi skupinami: Bolj izobraženi bodo živeli dlje.

3.6. Pojasnitev razlik v zdravju

• Med spoloma: Razlike je mogoče pojasniti z bolj tveganim življenjskim slogom moških (npr. alkoholizem), razlikami v vrstah dela (več težkega fizičnega dela, višje tveganje moških) itd.
• Med izobrazbenimi skupinami: Bolj izobraženi imajo pogosto višje dohodke in višji socialni status, opravljajo manj nevarna dela, so zdravstveno bolj ozaveščeni ter več vlagajo v zdravje.

3.7. Sociološke teorije

Konfliktne teorije.

3.8. Michel Foucault

Razvrščanje ljudi po merilih normalnosti, medicinske norme zdravega življenja, discipliniranje posameznika z idealiziranimi modeli, družbene konstrukcije bolezni, institucionalizacija zdravja itd.

3.9. Zdravstvene storitve

Dostopnost storitev in oskrba z zdravstvenimi storitvami.

Odločanje v skupnosti: Peti sklop vprašanj

1.1. Kdaj je moč legitimna?

Kadar obstaja prostovoljno podrejanje.

1.2. Kako družbeno moč definira Max Weber?

Zmožnost, da posamezniki ali skupine uveljavijo svoje interese kljub nasprotovanju drugih.

1.3. Analiza vira 1: Tip oblasti

Tradicionalna oblast.

1.4. Katera dva tipa oblasti še poznamo?

1. Karizmatična oblast
2. Racionalno-legalna oblast

1.5. Dve razliki med tipi oblasti

1. Odnos do oblasti
2. Nastanek oblasti

1.6. Pojem države

Sistem političnih institucij (parlament, vlada, sodišča), ki izvajajo oblast.

1.7. Drugi pomen pojma država

• Drugi pomen: Širši pomen pojma država.
• Razlaga: Je geografsko-politična tvorba, ki ima tri elemente: ozemlje, prebivalstvo in suvereno oblast.

1.8. Razlika med strankami in interesnimi skupinami

Cilj političnih strank je priti na oblast, interesne skupine pa si prizadevajo predvsem za vpliv na odločitve političnih strank in nosilcev oblasti.

1.9. Vzrok za volilno abstinenco

Nezanimanje za politiko.

Odločanje v skupnosti: Šesti sklop vprašanj

1.1. Opredelitev države po viru

• Opredelitev: Država je geografsko-politična tvorba.
• 1. prvina: Ozemlje
• 2. prvina: Prebivalstvo
• 3. prvina: Suverena oblast

1.2. Nosilec odločanja

Suverena oblast.

1.3. Izključenost v zgodovini demokratičnega odločanja

Ženske, sužnji, rasne manjšine.

1.4. Odgovor

C

1.5. Značilnosti totalitarne države

1. Nasilje nad državljani.
2. Nadzor nad celotnim družbenim življenjem.

1.6. Socialna država in država blaginje (vir 2)

Vključitev značilnosti socialne države: Država poskrbi za blaginjo na področjih socialne varnosti, šolstva, zdravstva (na ravni socialnega oziroma nacionalnega minimuma tudi brezplačno) ter za javno blaginjo (parki, zelene površine, cestno omrežje, kulturne dobrine, varstvo otrok in drugo).

1.7. Slabosti socialne države

Pretirana birokratizacija.

1.9. Seksizem v političnem položaju

Kaže se kot zmanjšano zastopstvo žensk v politiki ter kot težje napredovanje na vidnejša mesta v politični hierarhiji.

Družba: Zdravje, telo in bolezen (Tretji del)

3.1. Biološko določene razlike med spoloma

Spolni dimorfizem.

3.2. Biološke razlike med spoloma

Primarni spolni znaki (npr. genitalije) in sekundarni spolni znaki (različna stopnja poraščenosti, telesna zgradba itd.).

3.3. Družbeni spol in razlike

1. Različnost spolne identitete.
2. Razlika glede pričakovanega vedenja.

3.4. Posegi v telo

• Navedba: Tetoviranje.
• Razlaga: (Nezapolnjeno)

3.5. Individualni pogled na bolezen

Bolezen in zdravje sta kategoriji, ki se nanašata na posameznika; povezani sta z njegovimi vedenjskimi vzorci, podedovanimi lastnostmi itd. Druge okoliščine se ne upoštevajo.

3.6. Vzroki bolezni po socialni medicini

Vzroki izvirajo iz družbenih dejavnikov in okoliščin, v katerih ljudje živijo.

3.7. Individualna odgovornost za zdravje

Poudarjanje posameznikove odgovornosti za lastno zdravje, promocija zdravega življenjskega sloga za ohranitev zdravja ter izogibanje tveganemu vedenju (kajenje, uživanje alkohola in drugih drog, pomanjkanje gibanja itd.).

3.8. Sociološke raziskave zdravja

1. Povezanost med stopnjo izobrazbe in zdravjem.
2. Vpliv družbenega položaja na delovnem mestu na zdravje.