Slovenija med obema vojnama: politika, gospodarstvo in družba

Slovenija med obema vojnama

Politični razvoj po prvi svetovni vojni

Slovenska nezadovoljstva v avstro-ogrski monarhiji so se po koncu prve svetovne vojne preoblikovala v politične zahteve. V narodnem parlamentu je Franc Jože Kremžar nekaj časa vodil slovensko politiko, nato pa jo je prevzel Karel Verstovšek. Parlament Slovencev, Hrvatov in Srbov je oblikoval jugoslovanski klub, ki ga je vodil predsednik Anton Korošec.

Majniška deklaracija in krfska deklaracija

Majniška deklaracija je zahtevala združitev južnih Slovanov v avtonomno enoto. Deklaracijsko gibanje je bilo široka akcija po slovenskem ozemlju. Jugoslovanski klub je s krfsko deklaracijo zahteval skupno državo pod vodstvom Karađorđevićev. Težave nove države so bile pomanjkanje mednarodne podpore, nerešena severna in zahodna meja ter socialni problemi.

Oblikovanje Kraljevine SHS

Aleksander Karađorđević je združil Kraljevino Srbijo in Kraljevino SHS, kar je omogočilo nastanek nove države. Slovenske meje so bile določene z londonskim sporazumom in po vojni na pariški mirovni konferenci.

Severna meja in koroški plebiscit

Na severu je Rudolf Maister vodil akcijo in zavzel Maribor. Na Koroškem je bil izveden plebiscit v dveh conah, zmagala pa je Avstrija.

Zahodna meja in Rapalska pogodba

Italija je zahtevala ozemlje po londonskem sporazumu, rezultat pa je bila Rapalska pogodba, s katero je Julijska krajina oziroma Venezia Giulia pripadla Italiji.

Madžarska revolucija in trianonska pogodba

Madžarska komunistična revolucija je določila mejo med Kraljevino SHS in Madžarsko. S trianonsko pogodbo je Slovenija dobila Prekmurje.

Slovenska vlada in volitve

Slovenska vlada je bila onemogočena, razvoj Slovencev pa oviran. Na volitvah je zmagala Slovenska ljudska stranka (SLS) z dobro tretjino glasov.

Vidovdanska ustava

Po Vidovdanski ustavi je SLS zapustila parlament. Ustava je uveljavila dedno nasledstvo dinastije Karađorđević ter delitev oblasti med parlament, vlado in kralja. Politika je bila centralizirana v Beogradu, unitarizem pa je zagovarjal stapljanje vseh južnih Slovanov v enoten jugoslovanski narod.

Vidovdanska ustava je jamčila svobodo tiska in govora, dober položaj delavcev, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo dela. Te pravice so bile kasneje omejene.

Kraljeva diktatura

Med zasedanjem parlamenta je prišlo do streljanja. Kralj Aleksander je to izkoristil za razpustitev parlamenta, preklic ustave in prepoved političnih strank. Geslo novega režima je bilo: en kralj, ena država, en narod, en jezik. Država je bila preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo in razdeljena na devet banovin. Slovenska banovina je bila Dravska banovina s sedežem v Ljubljani. Imena Srb, Hrvat in Slovenec niso bila zaželena, prebivalci pa so morali postati Jugoslovani.

Pod pritiskom je kralj diktaturo navidezno omilil z izdajo vsiljene ustave, vendar je izgubljal podporo Zahoda. Med obiskom Francije je bil kralj umorjen v atentatu. Po njegovi smrti je prevzel bratranec Pavle Karađorđević, kraljevo namestništvo pa je sklenilo dogovor s Hrvati, ki je omilil nacionalne napetosti in ustavil oblikovanje hrvaške banovine.

Jugoslavija je hotela ostati nevtralna, vendar je neha, ko je pristopila k trojnemu paktu. Hitler je z vojnim posegom želel uničiti Jugoslavijo.

Gospodarski položaj Slovenije

Kmetijstvo

Slovenski kmet je propadal. Kmetje so predstavljali 60 % prebivalstva, kmetije pa so bile premajhne, s povprečno velikostjo do pet hektarjev. Tehnična opremljenost je bila slaba, mnogi kmetje so bili zadolženi, zato so kmetije zapuščali in se selili v mesta. Položaj se je izboljšal ob koncu tridesetih let zaradi pomoči države.

Industrija in trgovina

Slovenska industrija je bila v Jugoslaviji najbolj razvita. Najpomembnejše panoge so bile tekstilna, lesna, usnjarska in papirna industrija. Oviro za hitrejši razvoj je predstavljalo pomanjkanje kapitala. Trgovina je bila dobro razvita, okolica industrijskih središč pa je bila ugodna za gospodarsko dejavnost.

Turizem

Po prvi svetovni vojni je pomen pridobival turizem, ki je postal pomembna gospodarska panoga.