Renesansa, barok, klasicizem in romantika: razvoj glasbe

Renesansa

RENESANSA (pomeni novo rojstvo, preporod) je oznaka za obdobje glasbene umetnosti med letoma 1420 in 1600, med gotiko in barokom.

• Sprva se razvija na severu, na območju današnje Belgije, Nizozemske in Francije, kasneje pa se začne razvijati na ozemlju Italije, kjer je značilna za literarno in likovno umetnost.
• Obdobje označujejo številna odkritja in osvajanje prekomorskih dežel (Amerika, rt Dobrega upanja), Gutenbergov izum tiska in številni družbeni pretresi.
• Papeška inkvizicija je uničevala knjige in preganjala krivoverce.
• Nastane protestantski koral.
• Renesančni krivoverci so bili cerkveni odpadniki in bojevniki proti sredi miselnosti.
• Humanisti zagovarjajo človekovo pravico do osebnega mnenja in doživljanja brez verskega nadzora, skušajo obnoviti antično omiko in odkrivajo zakone narave.
• Likovno in literarno področje se razširi; ustvarjajo Leonardo da Vinci, Michelangelo, Donatello in Rafael.
• Glasba se izredno razvija in vsi jo bolj spoštujejo.
• Muziciral je, kdor je znal in mogel (plemiči, meščani, šolani glasbeniki).
• Vsi glasbeniki so svetovljani, veliko potujejo, notni tisk pa pripomore k hitrejšemu spoznavanju umetnosti.
• Pravimo ji zlata doba zborovstva, zelo pogosta pa je tudi inštrumentalna glasba.
• Cerkvena umetnost ni pomembnejša od posvetne.

ZNAČILNOSTI: zvočni ideal, štiri- ali petglasje, homofonija (prelivanje akordov), polifonija (spletanje samostojnih melodij, posnemanje narave, beneško večzborje), opuščanje modalnosti.

OBLIKE: nabožne (maša), posvetne (madrigal), inštrumentalni plesi.

• Zgodnja renesansa 1420–1490 (nizozemska šola)
• Visoka renesansa 1490–1560 (nizozemska šola)
• Poznа renesansa 1560–1600 (rimska in beneška šola)

Barok

BAROK (barocco – nepravilen, nesorazmeren) je obdobje glasbene zgodovine med renesanso in galantnim slogom.

• Traja od začetka 17. do sredine 18. stoletja.
• Sprva so govorili, da je nabuhel in prenatrpan slog stare umetnosti; ceniti ga začnejo šele v 19. stoletju.
• Zgled in domovina postane Italija.
• Močno se krepi meščanski razred, ki postaja vedno bogatejši.
• Evropa pridobiva prve države, vladajo absolutisti, ki podrejajo vsako človekovo dejavnost.
• Velik vpliv imajo tridesetletna vojna, propad španskega imperija in vzpon kolonij.
• Okoli leta 1600 pride do velikega slogovnega preobrata: ohranja se stara polifonija, prinašajo pa se slogovne novosti.
• Glasba je dostopna le bogatim in je namenjena plesu in razvedrilu.
• Glasbeniki spadajo med sužnje, bolj cenjeni so virtuozi.
• Glasbe se učijo le revni, ljubitelji glasbe pa muzicirajo v uglednih družbah – akademijah. Dovoljena je vsaka skrajnost in pretiravanje.
• Glasbeniki okrašujejo melodije in izražajo skrajnost afektov; solistični glas je nosilec glasbenega sporočila. Značilni so motorika (enakomerno ritmično gibanje) in koncertantni slog (skladatelj skrbi za virtuozne učinke in okraševanje).
• Osrednja postane inštrumentalna glasba, ki spodbudi izpopolnjevanje glasbil in virtuoznost; vedno sodeluje akordično glasbilo.
• Ustvarjalci so odvisni od okusa občinstva, nalogo ansamblov prevzame čembalist.
• Nastanejo taktovski načini, taktnice in oznake za tempo.

OBLIKE:

• Inštrumentalne (suita, concerto grosso, koncert, preludij, sonata)
• Vokalno-inštrumentalne (kantata, oratorij, opera, balet)

SKLADATELJI: J. S. Bach, Telemann, A. Vivaldi, Tartini.

Slovenski skladatelji: Plavec, Dolar, Zupan, Pozh.

Klasicizem

KLASICIZEM (1750–1830), središče je Dunaj.

• Nenehne vojne po Evropi uničujejo gospodarstvo, prebivalstvo je revno, razlike med revnimi in bogatimi pa so vedno večje.
• Iz Anglije se širi industrijska revolucija, skrajna napetost pa privede do francoske revolucije leta 1789.
• Osrednja družbena sila postane meščanstvo; miselnost tega obdobja imenujemo razsvetljenstvo.
• Naloga umetnosti je učiti in vzgajati, ne zgolj zabavati.
• Dvorne umetnosti ni več; središča nove umetnosti postanejo saloni, kjer izbrana družba posluša pesnike in pisatelje ter občuduje slike.
• Glasbena umetnost postane dostopna širšemu krogu, mnogi skladatelji postanejo svobodni umetniki (nekatere med njimi podpirajo meceni).
• Glasbeno znanje sodi k splošnemu ugledu.
• Širi se vzgoja spretnosti, vzgoja okusa pa zaostaja.
• Poslušalci in založniki želijo lahkotno, nezahtevno glasbo; sledijo jim glasbeni kritiki, ki odločajo tudi o uspehu umetnika.
• Glasba postane simetrično zgrajena, izraža optimizem in veselje nad življenjem.
• Vzpostavi se ravnotežje med čustvi in razumom.
• Poglavitna postane melodija, ki je preprosta, ritmično pestra in spevna.
• Glasbena misel se imenuje tema.
• Dinamika je gibčna, odločilen postane tempo.
• Izumijo nova glasbila: klavir, klarinet, klavikord.
• Nastanejo nove inštrumentalne zasedbe; orkester se spremeni, godalom dodajo po dvoje pihal in trobil ter tudi pavke.

OBLIKE: dvotematične, tridelne, vokalno-inštrumentalne.

SKLADATELJI: Joseph Haydn, Mozart, Beethoven.

Romantika

ROMANTIKA je 19. stoletje, izteče se ob 1. svetovni vojni; v njej čustva in domišljija dojemanje podredijo klasicistični preudarnosti.

• Naloga umetnosti ni sporočanje, ampak izpoved.
• Ta način snovanja se razvije v Italiji, Nemčiji in Franciji.
• Meščanstvo si pribori politično in narodno svobodo.
• Družba se razcepi na visoko, srednjo in malo buržoazijo.
• Izkoriščanje gospodarsko šibkejših ustvari brezpravni razred – proletariat.
• Velika socialna nasprotja sprožijo revolucije, zlasti po letu 1848.
• Glasba ostane zvesta notranjemu človeku in je najbolj romantična med umetnostmi; meščanske oblike glasbenega življenja se izpolnijo.
• Zbirajo se po salonih, razmahne se glasbena kritika, založništvo in glasbene šole.
• Domače muziciranje postane družbena obveza.
• Glasba mora biti zabavna, poskočna in sentimentalna.
• Plesna glasba postane dobičkonosna obrt; opero izpodriva opereta.
• Prvič se razvijejo nacionalne kompozicijske šole.
• Skladbe so tehnično bolj zahtevne, pravil pa vedno manj.
• Melodija postane vodilo romantičnih skladb.
• Urejen metrum postane nestalen, ritem nemiren, dinamika pa bogata v številnih odtenkih.
• Pomembna postane zvočna barva, umetnost dozori, orkester se poveča.
• Romantične oblike so prenesene iz klasicizma, nove pa so samospev in opereta.
• Nastanejo prvi programska glasba: simfonična pesnitev in programska simfonija.

SKLADATELJI: Franz Schubert, Robert Schumann, Johannes Brahms, Felix Mendelssohn.

Posvetna glasba in gotika

POSVETNA GLASBA: križarske vojne (1096–1290), veliki krščanski razkol, stoletna vojna med Anglijo in Francijo, epidemija kuge ter razkol v krščanski cerkvi.

VITEŠKA GLASBA je namenjena zabavi, plesu in slovesnostim; ustvarjali in širili so jo pevci plemiškega rodu, sprva v južni Franciji (trubadurji) in severni Franciji (truverji).

• Pesmi so peli v ljudskih jezikih, opevali so ljubezen in lepoto dvornih dam ter križarske vojne. Z izumrtjem vitezov so pesmi do 15. stoletja širili nižji sloji.

GOTIKA (1160–1380) je najbolj prepoznavna v arhitekturi, slikarstvu in kiparstvu, pojavi pa se tudi realistično upodabljanje.

• 1160–1320: notredamska šola in ars antiqua – čas prvega zgodnjega razvoja večglasja, ki so ga zaradi zahtevnosti ustvarjali duhovniki. Glasovi so se križali, ritmika je bila sprva še modalna. Razvije se motet, skladatelji so anonimni, izstopata mojstra Leonin in Perotin, razvije se kvadratna (mensuralna) notacija.
• Ars nova (1320–1380), obdobje poznega srednjega veka, Pariz: umetniki prehajajo v renesanso. Novosti so metrična ureditev v taktu, binarna delitev, uporaba akordov; prevladuje posvetna glasba (balada, rondo, maša).

Glasbeni pojmi

Motet je večglasna vokalna glasbena oblika z verskim besedilom, brez instrumentalne spremljave. Razvije se v 13. stoletju in je v latinščini.

Madrigal je renesančna polifona vokalna glasbena oblika, komponirana na posvetna besedila. Razvije se v 14. stoletju in je v italijanščini.

Premiera je prva javna izvedba odrskega dela.

Uvertura je uvod v neko delo, lahko pa je tudi samostojna.

Praizvedba je prva izvedba, ki je lahko javna ali pa zgolj neuradna; v tem primeru gre le za praizvedbo.

Debitirati pomeni prvič nastopiti.

Primadona je vodilna ženska pevka v operi.

Prepoznavanje glasbenih obdobij

• Obdobje: če je glasba vesela in se tempo ne spreminja, gre za klasicizem.
• Oblika: valček, koncert, plesna oblika, suita, fuga.
• Izvajalec: klavir, orkester, simfonični orkester, godala, baročni orkester, orgle.
• Takt: trodobni, štiridobni.
• Tempo: počasen, hiter.
• Večglasje: homofonija, polifonija.
• Značaj: žalosten, vesel, sprememba dinamike, navihan.