Home / Notes / Other foreign languages /

Prešeren: Romantika na slovenskem, Abecedna vojna in Njegova dela

Other foreign languages5.95 KB

Romantika na slovenskem

Romantika na slovenskem začne, 1830, Prešeren zrelo obdobje, konča pa se 1849 z njegovo smrtjo.

Abecedna vojna / Črkarska pravda

Abecedna vojna med Kopitarjem in Prešernom/Čopom:

  • Kopitar (vsak glas svojo črko)
  • Fran Metelko (metelčica, čudna, združi latinične in cirilične znake, krevljica)
  • Peter Danko (danjčica)
  • na enkrat 3 pisave (še bohoričica)
  • 1845 prevzamemo gajico

Prešeren naj bi mogel pisati za preproste, pisal pa je zahtevne (zahodna kultura). Pisal je tercine, kvartine, sonetni venec, gazele in orientalske oblike.

Prešernova obdobja

Mladostno obdobje

  • Ni pravi romantik, vpliv razsvetljenstva.
  • Piše ljubezenske pesmi, humorne, igrive (Povodni mož, Hčere svet, Zvezdogledam).

Zrelo obdobje

  • Pravi romantik, v veliki življenjski krizi, tema iz zahodne kulture.
  • Julija se poroči, umrejo vsi njegovi prijatelji, v 6. dobi samo advokaturo v Kranju.
  • Nesrečno razmerje z Ano Jelovškovo, nista se poročila, imata 3 otroke, 2 umreta zgodaj.
  • Dela: Slovo od mladosti, Krst pri Savici, Sonetje nesreče, Sonetni venec, Pevcu, Gazele, Glosa.

Pozno obdobje

  • Še več romantik, opusti romantične teme (idealna ljubezen). Ljubezen, ki jo opisuje, ni več tragična in usodna.
  • Samo do 1 ženske, izda Poezije 1846.
  • Dela: Neiztrohnjeno srce, V spomin Andreja Smoleta, Zdravljica.

Hčere svet (mladostno)

  • Romanca (krajša pripovedna pesem, lirske prvine, konča se veselo, celo humorno).
  • Namesto rim postavi moško asonanco.
  • Asonanca (soglasniški stik, da se ujemajo samoglasniki od naglašenega zloga naprej).
  • Osrednje sporočilo je ljubezensko.

Slovo od mladosti (zrelo)

  • Miselna pesem, žalostinka/elegija, kranjska čebelica.
  • Nagovor ali apostrofa, metafore, poosebitev, oksimoron, brez dna polnili sode (grški navdih).
  • Pesem je stanca ali oktava, italijanski enajsterec, preprosta rima, zaporedna parna.
  • Hrepeni po mladosti, čeprav ni bila srečna. Ljudje cenimo samo materialne dobrine, namesto duhovnih vrednot. Starost se mu zdi nesmiselna.

Sonetje nesreče (zrelo)

  • Cikel 6 sonetov, 1834, kr. čebelica. Vsak sonet ima 2 kvartini in 2 tercini, enajsterec, nimajo naslovov.

1. sonet: domotožje

Bivanjska stiska, domotožje, mladostna nevednost in idealizem, gre v svet, v šolo k stricu.

2. sonet: motiv spoznanja

Odkrije, kakšen je svet v resnici. Dvodelni sonet: prispodoba v kvartinah, miselna razlaga v tercinah.

3., 4. sonet: nesrečna usoda

Prepričanje, da ni nikomur usoda naklonjena, mir najde v smrti.

5. sonet: smrt

Vrh cikla, največja bivanjska stiska, 4x pove eno in isto, prav da življenje ni prijetno.

6. sonet: resignacija

Prešernovo vztrajanje, vda se v usodo, neobčutljiv, odporen, utrjen. Vztrajal bo v življenju.

Krst pri Savici

Sonetni venec

  • 14 sonetov + magistrale (mojstrski sonet).
  • Navdih: Biblija, mitologija, zgodovina (selitev narodov).
  • Verz, ki je v prvem sonetu zadnji, je v naslednjem zadnji, pojavijo se še v magistrali (3x peta pesem). V magistrali posvetilo/akrostih Juliji.
  • Tematike: ljubezen, domovinska, poetološka.
  • Prvih 5 in zadnjih 5 ljubezenskih, vrh vključi domovinsko, poetološka je razpršena.

1. sonet

Pesnik plete venec (kvartine), nagovori Julijo (tercine). Ideja: nagovarja Julijo, naj ga ima rada, da bo pisal bolj vesele pesmi in kultiviral slovenski narod.

7. sonet

Domovinska, poetološka tematika, vrh venca: da bi Slovenci imeli svojega Orfeja, ki bi nas povezal. Ta pevec bi bil lahko Prešeren, Orfej – pevec, pobožna grška plamena.

8. sonet

Domovinska, poetološka tematika, vrh venca, iz slovenske zgodovine: naj bi izgubili samostojnost, opozori, da pozabljamo na slovensko zgodovino, imeli smo samo žalostne pesmi. Grška mitologija: Parnas – gora v Grčiji, so živele Muze, Parna – simbol za pesništvo.

Magistrale: domovinska tematika nekoliko zbrisana.

Pevcu (zrelo)

  • 1838, Ilirski list.
  • 4 kitice so retorična vprašanja: kdo lahko odpravi njegovo bolečino?
  • 2. kitica: Prometej ukrade ogenj Zevsu in ga da ljudem, orel mu izkljuje jetra in na novo zrastejo (kdo bi mu pomagal pri neznosnih bolečinah). Mit modificira: orel – kragulj, jetra – srce.
  • 3. kitica: najhujša bivanjska stiska, omenja 3 časovne perspektive, vse so brezizhodne. Na koncu ugotovi, da mora sprejeti bolečino, da je trpljenje inspiracija.

Simetrična zgradba (vrh v sredini), vokalne lestvice (rime), poetološka tematika.

Nezakonska mati (pozno)

  • 1844, posveti Ani Jelovškovi, vložna pesem (kot da pripoveduje mati otrokom).
  • Ena najbolj humanih Prešernovih pesmi.
  • 1. vrsta: pomembna družba in njen odnos.
  • Sporoča brezpogojno ljubezen do otrok, ne glede na to, kaj so prestali.

Zdravljica

  • Slovenska himna, Stanko Premrl.
  • 1844, Poezije 1847.
  • Dunajski cenzor Fran Miklošič "Edinost, sreča, sprava" izpusti celo pesem.
  • Izide v Kranjski čebelici in Bleiweisovih Novicah 1848.
  • Navidezno preprosta pivska pesem, idejni in politični naboj, narodna – politična pesem.
  • 3. in 4. kitica: o osamosvojitvi. V 7. prevladuje internacionalna.
  • Oblika: višinski kelih, likovna pesem (carmen figuratum).
  • 7 verzov različno dolgih (kitica), rima – ujema se zaključek enakodolgih verzov.

Neiztrohnjeno srce (pozno)

  • Balada, poetološka.
  • 1845 (zadnje), v Poezijah.
  • Epska, pripovedna/baladnega značaja.
  • Motiv pesniškega poklica.

Download

PDF Word HTML