Operacije in dostopi do datotek v operacijskem sistemu

9) Označi operacije za delo z zbirkami. (14 t) Označi dostope do zbirk. (6 t)

9.1) Označi operacije za delo z zbirkami. (14 t)

Najznačilnejše operacije, ki jih mora operacijski sistem obvladati v zvezi z zbirkami, so:

• Kreiranje zbirke (creating a file)
  Vključuje dva koraka: na disku je treba najti dovolj prostora, nato pa poskrbeti za vpis imena zbirke, atributov in njene lokacije v kazalo.
• Pisanje v zbirko (writing a file)
  Opravi se s sistemskim klicem, pri katerem sta podana ime zbirke in podatki, ki jih je treba vpisati. Operacijski sistem najde lokacijo zbirke prek vpisov v kazalu, hkrati pa si mora voditi še kazalec za pisanje (write pointer), ki znotraj zbirke določa mesto, na katero se sme vpisati naslednji zapis.
• Branje iz zbirke (reading a file)
  Poteka po enakem postopku kot pisanje, le da je za namestitev prebranih podatkov v pomnilniku treba imeti dovolj velik podatkovni vmesnik. Vodi se kazalec za branje (read pointer).
• Dejansko lahko isto zbirko beremo in vanjo tudi pišemo, zato je smiselno, da zanjo operacijski sistem vodi kar kazalec trenutnega položaja (current file position).
• Repozicioniranje v zbirki (repositioning within a file)
  Izvede se tako, da operacijski sistem v kazalu najde pravo zbirko, nato pa zanjo nastavi podano vrednost trenutnega položaja. Operaciji pravimo tudi iskanje (seek).
• Brisanje zbirke (deleting a file)
  Pomeni iskanje ustreznega vpisa v kazalu in označevanje, da je zbirka izbrisana. Operacijski sistem hkrati zabeleži, da je diskovni prostor, ki ga zbirka zaseda, odslej spet na razpolago. V prvi fazi gre le za logično brisanje zbirke, saj njeni podatki ostanejo na disku, vse dokler jih kakšen nov zapis ne prekrije in tudi fizično izbriše.
• Krajšanje zbirke (truncating a file)
  Operacija, ki ohrani vpis zbirke v kazalu z vsemi njenimi atributi, podatke pa odstrani (v celoti ali delno). Gre za spremembo dolžine zbirke.

Poleg prvih šestih operacij, ki sodijo v minimalni nabor, omogoča večina operacijskih sistemov še: preimenovanje zbirk (renaming), kopiranje zbirk (copying), razširjanje zbirk (appending) itd.

9.2) Označi dostope do zbirk. (6 t)

Ena sama zbirka ima lahko več dostopnih poti. Pri brisanju takšnih zbirk imamo tri možnosti:

• a) Zbirko zbrišemo takoj, ko je izbrisan katerikoli dostop (povezava) do nje. Tak način je preprost, vendar pušča vnose, ki kažejo "v prazno".
• b) Zbirko zbrišemo samo, če je brisanje zahtevano preko glavnega (originalnega) vpisa v kazalu. Če so ostale povezave simbolične, ne bo težav, saj bo sklicevanje nanje povzročilo le prejem sporočila, da zbirka ne obstaja.
• c) Zbirko dejansko brišemo šele, ko so odstranjene vse povezave do nje. Vedeti moramo, koliko povezav kaže na posamezno zbirko:
  • referenčni seznam, ki je pridružen sami zbirki in navaja vse dostopne povezave do nje;
  • v glavi zbirke vodimo le število povezav do nje (števec povezav). Ko ima števec vrednost 0, se sme zbirka odstraniti.